Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zváriti — im tudi zvaríti ím tudi izváriti im tudi izvaríti ím dov., zváril tudi izváril (ā ȃ; ȋ í) pripraviti kaj s kuhanjem česa: zvariti napoj / zvariti zdravilne rastline // star. skuhati: zvariti čaj / zvariti brinjevec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvariti — gl. zvariti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kónusen — sna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na konus, stožčast: pločevino zvariti v cilindrični ali konusni obliki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stík — a m (ȋ) 1. popolno približanje dveh ali več predmetov: prišlo je do stika med površinama, žicama; stanjšati rob deske za stik z utorom / les pod linolejem ne pride v stik z zrakom; železo v stiku z vodo oksidira / prepovedati vsak stik z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavaríti — ím dov., zaváril (ȋ í) 1. z varjenjem zadelati: zavariti počeno cev; zavariti luknjo v posodi 2. zvariti: zavariti dva konca cevi zavarjèn êna o: zavarjene cevi, žice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvár — a m (ȃ) 1. teh. zvarjeno mesto s snovjo, ki se ob varjenju pretali: pregledati zvare; zgladiti zvar; površina zvara / čelni zvar med stičnima ploskvama varjencev, ki ležita v podaljšku drug drugega v isti ravnini; kotni zvar med stičnima… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
