- žváliti
- -im nedov. (á ȃ) nar. žvečiti, žuliti: žvaliti kruh
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
žváliti
Look at other dictionaries:
žvaliti — žvȁliti (koga, što) nesvrš. <prez. īm, pril. sad. lēći, gl. im. ljēnje> DEFINICIJA 1. namicati konju žvale; zauzdavati, viličiti 2. pren. obuzdavati 3. pejor. žarg. ljubiti ETIMOLOGIJA vidi žvala … Hrvatski jezični portal
zvalíti — ím dov., zválil (ȋ í) 1. z valjanjem spraviti a) kam: zvaliti hlode na kup; zvaliti sode v klet; skala se je zvalila po bregu; zvalil se je pod mizo kot vreča b) od kod: zvaliti hlode s tovornjaka; buča se je zvalila z voza 2. ekspr. dati,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvalíti — ím tudi zvalíti ím dov., izválil tudi zválil (ȋ í) s sedenjem na jajcih, jajčecih doseči, da se v njih razvijejo mladiči: koklja je izvalila deset piščancev izvalíti se tudi zvalíti se začeti živeti ob prihodu iz jajca, jajčeca: račke so se že… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čvȁliti — (čvȁljiti) (koga, što, se) nesvrš. 〈prez. čvȁlīm (se), pril. sad. lēći (se), gl. im. ljēnje〉 pejor. 1. {{001f}}(što) držati u ustima, držati u čvalama (npr. cigaretu) 2. {{001f}}(koga, se) žarg. ljubiti, {{c=1}}usp. {{ref}}žvaliti (3){{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zažvaliti — zàžvaliti (koga) svrš. <prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. zàžvaljen> DEFINICIJA 1. staviti (konju) žvale 2. žarg. poljubiti koga u usta ETIMOLOGIJA za + v. žvala, žvaliti … Hrvatski jezični portal
čvaliti — čvȁliti (čvȁljiti) nesvrš. <prez. čvȁlīm, pril. sad. lēći, gl. im. ljēnje> DEFINICIJA pejor. 1. (što) držati u ustima, držati u čvalama (npr. cigaretu) 2. (koga, se) žarg. ljubiti, usp. žvaliti (3) ETIMOLOGIJA ekspr … Hrvatski jezični portal
kámen — mna m (á) 1. trdna snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja: kamen se drobi, se kruši, razpoka; dež izpira kamen; oster, trd kamen; kamen in pesek; gluh kakor kamen popolnoma gluh; molči kot kamen; mrtev kot kamen / izklesati (kip) iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krívda — e ž (ȋ) 1. vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: dognati, dokazati, ugotoviti krivdo; ekspr. valiti, zvaliti krivdo na drugega / moralna krivda / ekspr. krivda njene smrti pade nanj / zavedati se krivde / nesreča je nastala po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podkládje — a s (ȃ) redko lesena podloga za sode v kleti; lega: zvaliti sod s podkladja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podvalíti — ím dov., podválil (ȋ í) 1. z valjenjem spraviti pod kaj: podvaliti hlod / v pretepu ga je skušal podvaliti; brezoseb. težko naložen voz se je močno nagnil in malo je manjkalo, da ga ni podvalilo 2. žarg. podtakniti: trgovec mu je podvalil blago… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
