zvalíti

zvalíti
-ím dov., zválil (ȋ í) 1. z valjanjem spraviti a) kam: zvaliti hlode na kup; zvaliti sode v klet; skala se je zvalila po bregu; zvalil se je pod mizo kot vreča b) od kod: zvaliti hlode s tovornjaka; buča se je zvalila z voza 2. ekspr. dati, vsiliti komu kaj težkega, neprijetnega: zvaliti delo drugemu / zvaliti odgovornost s sebe // navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa težkega, neprijetnega: zvaliti dolžnost, odgovornost na druge; zvaliti krivdo na prijatelja; vse delo se je zvalilo nanj / zvaliti skrb za družino na ženina ramena ● ekspr. težek kamen se mu je zvalil s srca rešil se je velike skrbi, nadloge; zvaliti se na klop, posteljo zavaliti se zvalíti se ekspr. hitro, neurejeno priti v velikem številu: v dvorano se je zvalila množica ljudi; prim. izvaliti

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • žvaliti — žvȁliti (koga, što) nesvrš. <prez. īm, pril. sad. lēći, gl. im. ljēnje> DEFINICIJA 1. namicati konju žvale; zauzdavati, viličiti 2. pren. obuzdavati 3. pejor. žarg. ljubiti ETIMOLOGIJA vidi žvala …   Hrvatski jezični portal

  • žváliti — im nedov. (á ȃ) nar. žvečiti, žuliti: žvaliti kruh …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izvalíti — ím tudi zvalíti ím dov., izválil tudi zválil (ȋ í) s sedenjem na jajcih, jajčecih doseči, da se v njih razvijejo mladiči: koklja je izvalila deset piščancev izvalíti se tudi zvalíti se začeti živeti ob prihodu iz jajca, jajčeca: račke so se že… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • čvȁliti — (čvȁljiti) (koga, što, se) nesvrš. 〈prez. čvȁlīm (se), pril. sad. lēći (se), gl. im. ljēnje〉 pejor. 1. {{001f}}(što) držati u ustima, držati u čvalama (npr. cigaretu) 2. {{001f}}(koga, se) žarg. ljubiti, {{c=1}}usp. {{ref}}žvaliti (3){{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • zažvaliti — zàžvaliti (koga) svrš. <prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. zàžvaljen> DEFINICIJA 1. staviti (konju) žvale 2. žarg. poljubiti koga u usta ETIMOLOGIJA za + v. žvala, žvaliti …   Hrvatski jezični portal

  • čvaliti — čvȁliti (čvȁljiti) nesvrš. <prez. čvȁlīm, pril. sad. lēći, gl. im. ljēnje> DEFINICIJA pejor. 1. (što) držati u ustima, držati u čvalama (npr. cigaretu) 2. (koga, se) žarg. ljubiti, usp. žvaliti (3) ETIMOLOGIJA ekspr …   Hrvatski jezični portal

  • kámen — mna m (á) 1. trdna snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja: kamen se drobi, se kruši, razpoka; dež izpira kamen; oster, trd kamen; kamen in pesek; gluh kakor kamen popolnoma gluh; molči kot kamen; mrtev kot kamen / izklesati (kip) iz… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • krívda — e ž (ȋ) 1. vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: dognati, dokazati, ugotoviti krivdo; ekspr. valiti, zvaliti krivdo na drugega / moralna krivda / ekspr. krivda njene smrti pade nanj / zavedati se krivde / nesreča je nastala po… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • podkládje — a s (ȃ) redko lesena podloga za sode v kleti; lega: zvaliti sod s podkladja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • podvalíti — ím dov., podválil (ȋ í) 1. z valjenjem spraviti pod kaj: podvaliti hlod / v pretepu ga je skušal podvaliti; brezoseb. težko naložen voz se je močno nagnil in malo je manjkalo, da ga ni podvalilo 2. žarg. podtakniti: trgovec mu je podvalil blago… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”