- zrušítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od zrušiti: zrušitev mostu, zidu / zrušitev oblasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zrušítev
Look at other dictionaries:
rúšenje — a s (ū) glagolnik od rušiti: rušenje poškodovanih hiš, naselja; prepovedati rušenje stanovanjskih zgradb / rušenje notranjega ravnotežja / rušenje načel enotnosti ∙ publ. rušenje rekordov preseganje; publ. opozoriti na nevarnost rušenja zidu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zrúšek — ška m (ȗ) 1. gmota snovi, nastala ob zrušenju: zrušek je zagozdil strugo; odkopati zrušek 2. knjiž. zrušenje, zrušitev: zavarovati jamski strop pred nenadnimi zruški … Slovar slovenskega knjižnega jezika
