zŕklo

zŕklo
-a s (ŕ) anat. del očesa v obliki votle krogle, v katerem so čutnice za svetlobo: mišice, ki obračajo zrklo; plasti zrkla; poškodbe zrkla; zvišan pritisk v zrklu / očesno zrklo ∙ ekspr. imela je izbuljena zrkla oči

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • izbúljiti — im dov. (ú ȗ) v zvezi z oči na široko odpreti veke in potisniti zrklo navzven: izbuljiti oči od strahu, začudenja; v grozi so se ji izbuljile oči / ekspr. ko je to slišal, videl, je kar oči izbuljil presenečeno se je začudil izbúljen a o:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • iztakníti — in iztákniti em dov. (ȋ á) 1. s potegom spraviti kaj iz česa: iztakniti kavelj; redko iztakniti bodalo iz nožnice izvleči, izdreti 2. s potegom vtiča iz vtičnice prekiniti električni tok: iztakniti likalnik / iztakniti gramofon izključiti 3. v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • škílavost — i ž (í) očesna napaka, zaradi katere se zrklo ne obrača pravilno v smer gledanja: zdraviti škilavost z očesnimi vajami; kljub škilavosti je prvi opazil prihajajoča letala …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • škíliti — im nedov. (í ȋ) 1. nepravilno obračati zrklo glede na smer gledanja: otrok škili / škili na eno oko, na obe očesi; škiliti navznoter, navzven 2. ekspr. od strani, skrivoma gledati: medtem ko je govoril, je škilil k vratom; škiliti pod krila /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • strabízem — zma m (ȋ) med. očesna napaka, zaradi katere se zrklo ne obrača pravilno v smer gledanja; škilavost: odpravljati strabizem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • véka — e ž (ẹ) 1. kožna guba, ki pokriva zrklo: odpreti veke; trzniti, utripati z vekami; gledati skozi priprte veke; spodnja, zgornja veka; vnetje veke / senčiti veke s pastelnimi barvami ∙ ekspr. veke so mu postale težke postal je zaspan 2. nar.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zaškíliti — im dov. (í ȋ) nepravilno obrniti zrklo glede na smer gledanja: z očmi je rahlo zaškilil ∙ namrščil se je in zaškilil na prijatelja poškilil …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zŕkeln — a o [kǝl] prid. (ȓ) nanašajoč se na zrklo: zrkelne mišice / bolnik ima bolečine pri zrkelnih gibih …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”