Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izbúljiti — im dov. (ú ȗ) v zvezi z oči na široko odpreti veke in potisniti zrklo navzven: izbuljiti oči od strahu, začudenja; v grozi so se ji izbuljile oči / ekspr. ko je to slišal, videl, je kar oči izbuljil presenečeno se je začudil izbúljen a o:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iztakníti — in iztákniti em dov. (ȋ á) 1. s potegom spraviti kaj iz česa: iztakniti kavelj; redko iztakniti bodalo iz nožnice izvleči, izdreti 2. s potegom vtiča iz vtičnice prekiniti električni tok: iztakniti likalnik / iztakniti gramofon izključiti 3. v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
škílavost — i ž (í) očesna napaka, zaradi katere se zrklo ne obrača pravilno v smer gledanja: zdraviti škilavost z očesnimi vajami; kljub škilavosti je prvi opazil prihajajoča letala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
škíliti — im nedov. (í ȋ) 1. nepravilno obračati zrklo glede na smer gledanja: otrok škili / škili na eno oko, na obe očesi; škiliti navznoter, navzven 2. ekspr. od strani, skrivoma gledati: medtem ko je govoril, je škilil k vratom; škiliti pod krila /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strabízem — zma m (ȋ) med. očesna napaka, zaradi katere se zrklo ne obrača pravilno v smer gledanja; škilavost: odpravljati strabizem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véka — e ž (ẹ) 1. kožna guba, ki pokriva zrklo: odpreti veke; trzniti, utripati z vekami; gledati skozi priprte veke; spodnja, zgornja veka; vnetje veke / senčiti veke s pastelnimi barvami ∙ ekspr. veke so mu postale težke postal je zaspan 2. nar.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaškíliti — im dov. (í ȋ) nepravilno obrniti zrklo glede na smer gledanja: z očmi je rahlo zaškilil ∙ namrščil se je in zaškilil na prijatelja poškilil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zŕkeln — a o [kǝl] prid. (ȓ) nanašajoč se na zrklo: zrkelne mišice / bolnik ima bolečine pri zrkelnih gibih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
