narahljáti — ám dov. (á ȃ) nekoliko zrahljati: narahljati zemljo / narahljala mu je obvezo narahlján a o: mehka, narahljana blazina; narahljana zemlja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okopáti — okópljem tudi ám dov., okôplji okopljíte tudi okôpaj okopájte; okôpal (á ọ, ȃ) zrahljati zemljo okoli rastlin in pri tem odstraniti plevel: okopati krompir / okopati gredo, vrsto; okopati vinograd ♦ mont. okopati čelo s kopanjem očistiti okopán … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pérnica — e ž (ẹ̑) s perjem, puhom napolnjena odeja: zrahljati pernico; pokriti se s pernico; prevleka za pernico; pren., ekspr. snežilo je in na strehah so kmalu ležale puhaste pernice ∙ star. spati na pernicah na mehkem, udobno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prekopáti — kópljem tudi ám dov., prekôplji prekopljíte tudi prekôpaj prekopájte; prekôpal (á ọ, ȃ) 1. zrahljati, delno preobrniti zemljo, zlasti z motiko: prekopati gredo, njivo; prekopati z motiko 2. s kopanjem preiskati: prekopali so ves vrt, zaboja pa… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preoráti — ôrjem in órjem dov., preôrji preorjíte; preorál (á ó, ọ) 1. zrahljati zemljo s plugom: preorati ledino, njivo / spomladi so praho preorali ponovno zorali; do konca tedna bodo vse preorali končali oranje 2. nav. ekspr. narediti čez kaj brazdi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pretrésti — trésem dov., pretrésite in pretresíte; nam. pretrést in pretrèst (ẹ) 1. spraviti kaj sipkega, drobnega v drugo posodo: pretresti krompir v gajbo; pretresti moko v vrečko / pretresti vročo mezgo v kozarce 2. s tresenjem narediti, povzročiti, da… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prezráčiti — im dov. (á ȃ) narediti, povzročiti, da se zrak v kakem prostoru zamenja: prezračiti sobo, stanovanje; njihova klet se nikoli dovolj ne prezrači / s hojo navkreber se pljuča dobro prezračijo; pren., ekspr. prezračiti svojo duševnost; treba mu je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spóna — e ž (ọ̑) 1. priprava za spenjanje: spona se je ukrivila, zlomila; povezati, speti s spono; jeklena, plastična spona / pasna spona zaponka; spone za vagone // les. železna priprava, zlasti za začasno spenjanje lesenih delov: zabiti spono v tram / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vôzel — zla [ǝu̯] m (ó) 1. kar nastane s prepletom in zategnitvijo koncev, delov niti, vrvi, traku: vozel drži, popusti; delati vozle na vrvi; naredila je vozel in začela šivati; razvezati, zadrgniti, zategniti, zrahljati vozel; okrasni vozli; trden… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzglávje — a s (ȃ) 1. mesto, prostor na ležišču, kjer je glava: bolnica počiva na visokem vzglavju; ob vzglavju postelje je stala nočna omarica / bedeti pri otrokovem vzglavju 2. kar se da pod glavo, navadno blazina: zrahljati vzglavje; pod vzglavjem je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika