- zobotéhnika
- -e ž (ẹ́) izdelovanje umetnih zob, umetnega obzobnega tkiva: razvoj zobotehnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zóben — bna o prid. (ọ̄) nanašajoč se na zob: zobna gniloba; zobno tkivo / pog. zobna pasta krema za zobe; zobna ščetka / zobna proteza / zobni tehnik zobotehnik; zobna ambulanta; zobna tehnika zobotehnika ◊ anat. zobni cement kostno tkivo, ki prekriva… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zobotéhnik — a m (ẹ) strokovnjak, ki izdeluje umetne zobe, umetno obzobno tkivo: delovno mesto zobotehnika … Slovar slovenskega knjižnega jezika