- zobotéhnik
- -a m (ẹ́) strokovnjak, ki izdeluje umetne zobe, umetno obzobno tkivo: delovno mesto zobotehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zobotéhnik
Look at other dictionaries:
zóben — bna o prid. (ọ̄) nanašajoč se na zob: zobna gniloba; zobno tkivo / pog. zobna pasta krema za zobe; zobna ščetka / zobna proteza / zobni tehnik zobotehnik; zobna ambulanta; zobna tehnika zobotehnika ◊ anat. zobni cement kostno tkivo, ki prekriva… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zobotéhnica — e ž (ẹ) ženska oblika od zobotehnik: delovno mesto zobotehnice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
