- zóbliti
- -im tudi izóbliti -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. narediti zaobljeno, okroglo: zobliti ostre vogale / nasmeh mu je zoblil obraz zóbljen tudi izóbljen -a -o: zobljeni kamni; zobljeno telo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izobliti — gl. zobliti … Slovar slovenskega knjižnega jezika