alterácija — e ž (á) knjiž. sprememba, menjava: alteracija glasu / duševna alteracija ◊ med. maligna alteracija tkiva; muz. alteracija kromatično zvišanje ali znižanje tona … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bonifikácija — e ž (á) 1. trg. popust pri prodaji blaga, navadno zaradi slabše kakovosti: dajati kupcem bonifikacije; bonifikacija pri ceni 2. redko izboljšava tal: bonifikacija močvirij 3. šport. znižanje časa zmagovalcu posamezne etape pri kolesarski tekmi:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čutíti — in čútiti im nedov. (ȋ ú) 1. zaznavati s čutili: čutiti kri v ustih; čutiti mokroto v čevljih; pod prsti je čutil utripanje žile; čutil je, da ga duši; vsi so čutili potres / nepreh. njegova roka ne čuti več / psi so čutili ljudi, zato so lajali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dajátev — tve ž (ȃ) kar se obvezno da, daje v denarju ali naturalijah: plačevati dajatve; denarna dajatev; davčne, fevdalne, javne, vojne dajatve; davki in druge dajatve; dajatve v naturalijah; znižanje dajatev; pren. mladinske igre so njegova… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dávek — vka m (á) 1. splošna dajatev za kritje skupnih izdatkov javne uprave: izterjati, odmeriti, odpraviti davek; plačati, utajiti davke; pobirati, znižati davke; naložiti davke; občinski davek / prometni, vinski, zemljiški davek; davek od dohodka, od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
depreciácija — e ž (á) fin. padec, znižanje vrednosti; razvrednotenje: depreciacija denarja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
devalvácija — e ž (á) fin. znižanje v zlatu ali tuji valuti izražene vrednosti domače valute, razvrednotenje: devalvacija valute; posledice devalvacije funta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
efektíven — vna o prid. (ȋ) 1. ki dosega uspeh, rezultat: efektiven odpor; efektivno delo / išče izrazno efektivna sredstva 2. dejanski, resničen: efektivni stroški; efektivna vrednost; efektivno znižanje cen / efektivna izkoriščenost delovnega časa ◊ ekon … Slovar slovenskega knjižnega jezika
namerávati — am nedov. (ȃ) z nedoločnikom izraža duševno usmerjenost osebka k uresničitvi kakega dejanja v bližnji prihodnosti: nameravajo graditi hišo; nameravate že iti, odpotovati; nameraval je napisati pismo, pa ga ni utegnil / s pritožbo namerava doseči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nižáj — a m (ȃ) muz. znak za znižanje tona za pol tona: napisati nižaj; nižaj in višaj … Slovar slovenskega knjižnega jezika