Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
jáven — vna o prid. (á) 1. ki je v zvezi z družbeno skupnostjo in ne s posameznikom: javni interesi; zadeva javnega pomena; skrbeti za javno blaginjo; ogroziti javne koristi; brigati se za javne zadeve; pereča javna vprašanja // ki se kaže, izraža v kaki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kontribúcija — e ž (ú) 1. dajatev, ki se določi pripadnikom okupirane ali premagane države, vojna odškodnina: Nemci so morali plačati velike kontribucije / vojna kontribucija 2. zgod., v stari Avstriji podložnikova dajatev zemljiškemu gospodu, zlasti za vojne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jávnopráven — vna o prid. (á ā) nanašajoč se na javno pravo: javnopravni predpis / javnopravna dajatev dajatev, določena z javnim pravom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prispévek — vka m (ẹ̑) 1. denarna vsota ali kaka stvar, ki se za kaj da, prispeva: dati svoj prispevek za novo šolo; zbirati denarne prispevke za izlet; podpreti kaj s prispevkom; letni, mesečni prispevek; prispevek v blagu, obleki / prostovoljni prispevek… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prótidajátev — tve ž (ọ̑ ȃ) dajatev, s katero se povrne določena dajatev: dobiti primerno protidajatev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svobôden — dna o prid., svobôdnejši (ó ō) 1. podrejen samo zakonom in ne neomejeni, samovoljni oblasti koga: vsak človek se rodi svoboden / osebno svoboden človek // zgod. ki ni last koga: tlačan se je odkupil in postal svoboden; svobodni ljudje in sužnji 2 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tribút — a m (ȗ) zgod. dajatev, ki jo morajo plačevati zlasti pripadniki okupirane ali premagane države: naložiti, zahtevati tribut // dajatev sploh: plačevati tribut zemljiškemu gospodu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
béra — tudi bíra e ž (ẹ; í) 1. kar je nabrano, zbirka: bera ni bila slaba: imel je polno torbo / bogata bera besed 2. redko nabiranje: priti na bero ♦ čeb. jesenska bera paša 3. nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem: dajati, pobirati bero; priti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bérnja — e ž (ẹ̑) nar., nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem; bera: priti po bernjo; desetina in bernja; vinska bernja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
beróvnja — e ž (ọ̑) nar. zahodno, nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem; bera: računal je, kolikšna bo berovnja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
