Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
klicár — ja m (á) 1. knjiž., s prilastkom kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor; glasnik: bil je klicar miru; klicar prebujajočega se slovenstva ∙ knjiž., ekspr. čebela, klicar pomladi znanilec, napovedovalec 2. nekdaj kdor javno prebira, razglaša … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napovedník — a m (í) knjiž., redko znanilec, napovedovalec: napovednik njegovega prihoda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véstnik — a m (ẹ̑) 1. glasilo kake organizacije, ustanove: izdajati vestnik / uradni vestnik bilten / Planinski vestnik; Pomurski vestnik 2. zastar. sel, znanilec: poslati v vas vestnika / jaz sam bom vestnik vašega obiska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
znaník — a m (í) star. znanilec: ta veter je znanik lepega vremena / bil je znanik novih časov glasnik, oznanjevalec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
znanílka — e [u̯k tudi lk] ž (ȋ) ženska oblika od znanilec: ljudje imajo to ptico za znanilko hude ure … Slovar slovenskega knjižnega jezika
