- znakaziti
- ipd. gl. iznakaziti ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
iznakáziti — im tudi iznakazíti ím tudi znakáziti im tudi znakazíti ím dov., iznakázil tudi znakázil (ā ȃ; ȋ í) spremeniti naravno, pravilno obliko česa: bolezen ga je zelo iznakazila; v pretepu so mu iznakazili obraz; brezoseb. tako ga je iznakazilo, da ga … Slovar slovenskega knjižnega jezika