izgubíti — ím tudi zgubíti ím dov., izgúbil tudi zgúbil (ȋ í) 1. nehote, nepričakovano priti v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: izgubiti denarnico, dokumente, uro; rokopis se je izgubil / ekspr. pri tebi se vse izgubi / izgubiti sled v snegu;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
karaktêren — rna o prid. (ȇ) nanašajoč se na karakter; značajski: karakterne lastnosti, napake, spremembe / Hamlet je ena najboljših karakternih figur // ekspr. značajen, vztrajen: ta človek je zelo karakteren ◊ gled. karakterni igralec igralec, ki igra… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
móž — á m, mn. možjé (ọ̑) 1. poročen moški v odnosu do svoje žene: to je moj mož; želi si dobrega moža; dober, hud, nezvest, rajni mož / zakonski mož / čas je, da začneš iskati moža / vzela ga je za moža poročila se je z njim 2. dorasel človek moškega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèznačájen — jna o prid. (ȅ ȃ) ki ni značajen: neznačajen človek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pokônčen — čna o prid. (ó) 1. nameščen, stoječ pravokotno na gladino mirujoče vode: pokončne letve v ograji; pokončne in prečne stranice police / pokončne in poševne črte navpične // usmerjen (navpično) navzgor: pokončen plamen; rastlina s pokončnim steblom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pokônčnež — a m (ȏ) knjiž., ekspr. načelen, značajen človek: pisatelj, idejni borec, pokončnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaíti — ídem stil. zájdem dov., zaídite stil. zájdite; zašèl zašlà zašlò tudi zašló tudi zášel zášla zášlo (í) 1. spustiti se za obzorje, pod obzorje: luna, sonce zaide / sonce zaide za goro / ekspr. dan je zašel ♦ astr. zaradi vrtenja Zemlje navidezno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
značájnež — a m (ȃ) ekspr. značajen človek: bil je poštenjak in značajnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
značájnik — a m (ȃ) zastar. značajen človek: značajnik tega nikoli ne bi naredil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
