- zmučiti
- ipd. gl. izmučiti ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zmučiti
Look at other dictionaries:
izmúčiti — im tudi zmúčiti im dov. (ú ȗ) povzročiti, da kdo izgubi življenjske, duševne moči: kašelj bolnika izmuči; z zasliševanjem so jo tako izmučili, da je omedlela; ekspr. izmučiti koga do smrti; na potovanju se je izmučil; duševno, telesno se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
