justíčen — čna o prid. (ȋ) knjiž. soden, pravosoden: justična praksa / justično področje ♦ jur. justični umor zmotna sodba, s katero se izreče smrtna kazen in je ta tudi izvršena, sodni umor; justična zmota zmota v ugotavljanju dejstev ali uporabi prava,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blódnja — tudi blôdnja e ž (ọ; ó) 1. zmedeno govorjenje v vročici: v blodnji govoriti; v vročičnih blodnjah je klical mater 2. knjiž. zmota, zabloda: ljubavna blodnja; blodnje mladih let 3. knjiž. tavanje, iskanje: vse je le blodnja v krogu; blodnje za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blodnjáva — e ž (ȃ) knjiž., redko zmota, zabloda: blodnjave življenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brídek — dka o stil. ó prid., bridkéjši tudi brídkejši (í ȋ) 1. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino: obšel ga je bridek spomin; izučile ga bodo bridke izkušnje; prizadejal mu je marsikatero bridko uro; ganila ga je njena bridka usoda / bridek smeh;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
katastrofálen — lna o prid. (ȃ) 1. ki povzroči v naravi veliko razdejanje, uničenje, uničujoč: katastrofalen potres, požar; katastrofalna eksplozija // nav. ekspr. ki ima zelo hude posledice; poguben, usoden: napraviti katastrofalno napako; katastrofalna zmota… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ludíst — 1 a m (ȋ) predstavnik ludizma: prikazovati razmere z igrivostjo ludista 2 a m (ȋ) zgod., v Angliji pripadnik gibanja, ki se je v začetku 19. stoletja z uničevanjem tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela: zmota ludistov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèrazúm — a m (ȅ ȗ) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od razuma: razum in nerazum / evfem. zmota, porojena iz nerazuma neumnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèsporazúm — a m (ȅ ȗ) 1. kar je nasprotno, drugačno od sporazuma: nesporazum med njima se je hitro poravnal; nesporazum med strankama 2. kar nastane zaradi nepravilnega razumevanja česa: nesporazum v debati je nastopil zaradi nepoučenosti nekaterih; film… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpústen — 1 tna o prid. (ȗ) nanašajoč se na odpust: odpustni razlog / odpustna listina; odpustno potrdilo; odpustno spričevalo 2 tna o prid. (ú) knjiž. odpustljiv: težko odpustna zmota … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogúben — bna o prid., pogúbnejši (ú ū) ki ima neugoden, negativen vpliv na kaj: poguben nasvet; pogubne besede, ideje / poguben vpliv / to je bilo zanj pogubno // ki ima zelo hude posledice: naredil je pogubno napako; pogubna zmota / pogubna bolezen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
