- živosrêbrov
- -a -o prid. (é) nanašajoč se na živo srebro: živosrebrova ruda / živosrebrov rudnik ♦ kem. živosrebrov fulminat, sulfid; min. živosrebrova svetlica rudnina živosrebrov sulfid; cinabarit
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
cinabarít — a m (ȋ) min. rudnina živosrebrov sulfid … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cinobarít — a m (ȋ) knjiž. rudnina živosrebrov sulfid; cinabarit … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cinóber — bra m (ọ) 1. min. rudnina živosrebrov sulfid: iz cinobra pridobivajo živo srebro; rudnik cinobra v Idriji 2. opekasto rdeča barva: na sliki prevladuje cinober in ultramarin … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fulminát — a m (ȃ) kem. sol pokalne kisline: živosrebrov fulminat … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kalomél — a m (ẹ̑) kem. živosrebrov klorid: uporaba kalomela v zdravilstvu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sublimát — a m (ȃ) kem. snov, ki nastane pri sublimaciji: uporabljati sublimate v kemični industriji // nestrok. v vodi topna spojina živega srebra in klora, strok. živosrebrov klorid: razkužiti zdravniške instrumente s sublimatom; uporaba sublimata v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svetlíca — e ž (í) 1. min. rudnina, ki ima diamantni ali biserni sijaj in svetlo črto: svetlice in sijajniki / cinkova svetlica; živosrebrova svetlica rudnina živosrebrov sulfid; cinobarit 2. knjiž. svetel del česa: bilo je temno, samo v daljavi se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
živosrebŕn — a o prid. (ȓ) 1. ki je iz živega srebra: živosrebrni pripravki / živosrebrni barometer ♦ elektr. živosrebrna sijalka; farm. živosrebrni diuretiki; fiz. živosrebrni manometer; kem. živosrebrna para; živosrebrne soli // živosrebrov: živosrebrna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika