- živijo
- gl. živio
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
živijo
Look at other dictionaries:
živéti — ím nedov., žível (ẹ í) 1. imeti sposobnost presnavljanja, rasti, razmnoževanja: previsoka temperatura bi uničila vse, kar živi / kar živi, potrebuje hrano 2. biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje: v preteklosti so živela nenavadna bitja;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dóber — dôbra o prid., bóljši (ọ ó) 1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Consultas/Consultas lingüísticas — Wikipedia:Consultas/Consultas lingüísticas Saltar a navegación, búsqueda Atajo WP:CLWP:CL INSTRUCCIONES Por favor lee detenidamente estas … Wikipedia Español
Wikipedia:Consultas/Consultas lingüísticas — Atajo WP:CLWP:CL INSTRUCCIONES Por favor lee detenidamente estas instrucciones … Wikipedia Español
géto — tudi ghétto a [geto] m (ẹ̑) 1. nekdaj mestna četrt, v kateri živijo Židje: srednjeveški geto; varšavski geto 2. v Združenih državah Amerike del mesta, v katerem živijo črnci: stanovati v getu; črnski geto; ekspr. črni geto … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ópica — e ž (ọ̑) 1. umsko zelo razvita žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami in z naprej obrnjenimi očmi: opice plezajo po drevju, trgajo sadeže; opice v živalskem vrtu; vreščanje opic; posnema druge kot opica; skače kakor opica /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaméjstvo — a s (ẹ̑) ozemlje, dežele za državno mejo z Avstrijo, Italijo, Madžarsko, kjer živijo pripadniki slovenske narodne skupnosti: bojevati se za pravice Slovencev v zamejstvu; slovensko šolstvo v zamejstvu // knjiž. pripadniki slovenske narodne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
béntos — a m (ẹ̑) biol. združba organizmov, ki živijo na morskem ali jezerskem dnu: raziskovanje bentosa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
biocenóza — e ž (ọ̑) biol. skupnost različnih živalskih in rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah, združba: biocenoza se v svojem biotopu ugodno razvija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíomása — e ž (ȋ ȃ) biol. masa vseh rastlin, živali, ki rastejo, živijo na določenem področju: energija biomase … Slovar slovenskega knjižnega jezika
