zijálo

zijálo: -a s (á) 1. slabš. kdor se (rad) kje zadržuje in si kaj ogleduje: odganjati zijala; okrog njega se je nagnetlo veliko zijal / kot psovka kaj tako buljiš, zijalo zijalasto 2. ekspr. odprtina: široka zijala dimnikov / slabš. odpri zijalo usta 3. slabš. kdor zelo glasno, hrupno govori: tega zijala ne morem poslušati ● ekspr. kazati zijala komu, za kom s široko odprtimi usti, moljenjem jezika iz ust kazati omalovaževanje, nasprotovanje; ekspr. pasti, prodajati zijala zadrževati se kje in si radovedno ogledovati kaj

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

zíjalo — sr (m) onaj koji zija, onaj koji je blenuo u što; zijač … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zijalo — zíjalo sr (m) DEFINICIJA onaj koji zija, onaj koji je blenuo u što ETIMOLOGIJA vidi zijati … Hrvatski jezični portal
zìjāč — m (zijàčica ž) 〈G zijáča〉 onaj koji zija u što; zijalo … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
bêbav — tudi bébav a o prid. (é; ẹ) redko bebast: otrok se je rodil bebav / bebavo zijalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
telebánski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na telebane: telebansko vprašanje / telebansko vedenje / kot psovka kaj gledaš, zijalo telebansko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ziják — a m (á) star. kdor se (rad) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje; zijalo: razgnati kup zijakov ∙ star. delati zijake iz koga norčevati se, šaliti se; star. prodajati zijake prodajati zijala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zijálast — a o prid. (á) 1. slabš. ki se (rad) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: zijalasti otroci; bil je precej zijalast / zijalast obraz / kot psovka kam pa gledaš, zijalo zijalasto 2. ekspr. ki zija, se ne prilega več: zijalaste klešče;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias