zgrúditi se

zgrúditi se
-im se dov. (ú ȗ) 1. zaradi slabosti, nemoči priti iz pokončnega položaja v ležečega, klečečega: opotekla se je in zgrudila; nezavesten se je zgrudil; zgruditi se na kolena; zgruditi se na tla, v naslanjač; zgruditi se kot mrtev, pokošen, ubit / zgruditi se od utrujenosti; zgruditi se pod bremenom / redko zgruditi se vznak pasti ∙ vznes. zgrudil se je v grob umrl je 2. redko spremeniti se v grude: prst se zgrudi zgrúditi 1. knjiž. narediti, povzročiti, da kdo pride iz pokončnega položaja v ležečega, klečečega: utrujenost človeka zgrudi; zgruditi koga na tla / Tak pevec se trudi, samoten živi, se v slavi, ko zgrudi ga smrt, prerodi (F. Prešeren) 2. ekspr. čustveno zelo prizadeti: če bi to vedela, bi jo zgrudilo ● star. sovražnik jim je zgrudil obzidje porušil, podrl

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • cépati — am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) redko cepiti, klati: cepati drva am tudi cêpati am nedov. (ẹ ẹ̑; é ȇ) 1. v presledkih slišno, plosko padati: kaplje cepajo od vej; kepe snega cepajo z dreves; sadje cepa na tla // ekspr. večkrat zgruditi se, padati: borci… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • iznemóglost — tudi iznemôglost tudi znemóglost tudi znemôglost i ž (ọ; ó) knjiž. onemoglost: zgruditi se od iznemoglosti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • klécniti — em dov. (ẹ ẹ̑) 1. nehote, sunkovito upogniti nogo v kolenu, zlasti med hojo: ni padel, le klecnil je / noge so ji klecnile // v meščanskem okolju, nekdaj napraviti majhen poklek, navadno pri pozdravu: služinčad je klecnila pred gospodinjo /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • klékniti — em dov. (ẹ ẹ̑) star. poklekniti: čakal je, da vdano klekne predenj // pasti, zgruditi se: zajokala je in kleknila na stol …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mŕtev — tva o stil. ó prid. (ŕ) 1. ki je umrl: ob cesti so ležali mrtvi ljudje in živali; posloviti se od mrtvega očeta; roditi mrtvega otroka; ugotovila je, da je mrtev; našli so ga mrtvega / v povedni rabi: ekspr. bil je na mestu, v trenutku, takoj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • onemóglost — tudi onemôglost i ž (ọ; ó) 1. stanje onemoglega človeka: bolnico je prevzela popolna onemoglost; duševna, telesna onemoglost; starostna onemoglost; zavarovanje za onemoglost; oskrba v onemoglosti / ujetnike so izstradali do onemoglosti; zgruditi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zgrézniti se — em se dov. (ẹ ẹ̑) knjiž. 1. ugrezniti se, pogrezniti se: tla so se zgreznila / zgrezniti se vase 2. sesesti se, zgruditi se: sunil ga je, da se je zgreznil na tla; od strahu, začudenja se zgrezniti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zgruzíti se — ím se dov., zgrúzil se (ȋ í) zastar. zgruditi se: omedlel je in se zgruzil; zgruziti se na tla …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zgrúzniti se — em se dov. (ú ȗ) knjiž. zgruditi se: starček se je zgruznil na tla ● knjiž. kozolec se je pod težo snega zgruznil vase sesedel, razpadel; knjiž. zakaj si se ves tako zgruznil dobil sključeno držo; postal malodušen …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”