onemóglost

onemóglost
tudi onemôglost -i ž (ọ́; ó) 1. stanje onemoglega človeka: bolnico je prevzela popolna onemoglost; duševna, telesna onemoglost; starostna onemoglost; zavarovanje za onemoglost; oskrba v onemoglosti / ujetnike so izstradali do onemoglosti; zgruditi se od onemoglosti; pren. v tem romanu se kaže pisateljeva literarna onemoglost 2. v prislovni rabi, v zvezi do onemoglosti izraža visoko stopnjo, intenzivnost: do onemoglosti se napiti / ekspr.: čakali smo te do onemoglosti; oprema lokala je do onemoglosti enolična

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • betéžnost — i ž (ẹ) onemoglost, slabost: starostna betežnost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izhíranost — in shíranost i ž (ȋ) stanje izhiranega človeka: popolna izhiranost in onemoglost / izhiranost drevesa …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • iznemóglost — tudi iznemôglost tudi znemóglost tudi znemôglost i ž (ọ; ó) knjiž. onemoglost: zgruditi se od iznemoglosti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nadlóžnost — i ž (ọ) star. onemoglost, slabost: težko je prenašal svojo nadložnost / zadele so ga razne nadložnosti težave, nadloge …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • napráviti — im dov. (á ȃ) 1. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočiti nastanek česa: napraviti cesto; čevljar je napravil čevlje; napraviti načrt, program; za to pecivo napravite krhko testo; pog.: napraviti kosilo skuhati, pripraviti; napraviti si… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obnemóglost — tudi obnemôglost i ž (ọ; ó) onemoglost: zaradi obnemoglosti ni mogel na pot; duševna, telesna obnemoglost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • opráviti — im dov. (á ȃ) 1. uspešno končati a) kako delo, opravilo: opraviti izpit, tečaj; vse je opravil sam / mizarska dela je že opravil; opraviti poljska dela / opravil je vse potrebne formalnosti b) kaj zahtevanega, pričakovanega: opraviti svojo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sestrádanost — i [sǝs in ses] ž (á) stanje sestradanega človeka: sestradanost ujetnikov; sestradanost in onemoglost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • slabóst — i ž (ọ̑) 1. neugoden občutek telesne nemoči: obšla ga je taka slabost, da se je ves bled sesedel; čutiti slabost v želodcu; omedleti od slabosti; hipna slabost 2. navadno s prilastkom kar ni v skladu z zaželenimi lastnostmi, zaželeno kakovostjo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stárosten — stil. starósten tna o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na starost: a) na njem je opazila prve starostne znake; zdraviti starostne bolezni; starostna onemoglost, oslabelost; koža s starostnimi pegami / pisateljevo starostno delo je doseglo velik uspeh… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”