Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zgrážati se — nesvrš. 〈prez. zgrȃžām se, pril. sad. ajūći se, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}zgroziti{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zgražati — zgrážati se nesvrš. <prez. zgrȃžām se, pril. sad. ajūći se, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. zgroziti ETIMOLOGIJA s (sa ) + v. groza … Hrvatski jezični portal
užasávati se — nesvrš. 〈prez. užàsāvām se, pril. sad. ajūći se, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}(čega) osjećati odvratnost, krajnju odbojnost prema čemu 2. {{001f}}(nad čim) iron. zgražati se, moralizirati itd. mnogo više nego što je potrebno … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zgròziti — (koga, se) svrš. 〈prez. zgrȍzīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. zgrȍžen〉 ispuniti (se) grozom; preneraziti (se), zaprepastiti (se); zgražati se … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
perhorescirati — perhorescírati dv. <prez. perhorèscīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. (čega) osjetiti/osjećati odvratnost, krajnju odbojnost prema čemu 2. (nad čim) zgroziti/zgražati se, moralizirati itd.;… … Hrvatski jezični portal
užasavati — užasávati se nesvrš. <prez. užàsāvām se, pril. sad. ajūći se, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. (čega) osjećati odvratnost, krajnju odbojnost prema čemu 2. (nad čim) iron. zgražati se, moralizirati itd. mnogo više nego što je potrebno ETIMOLOGIJA … Hrvatski jezični portal
farizéjski — a o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na farizeje: farizejska stranka / farizejska pobožnost / njegov farizejski nasmeh; farizejsko vedenje farizéjsko prisl.: farizejsko se zgražati nad čim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grozíti — ím nedov. (ȋ í) 1. obljubljati, napovedovati komu kaj neprijetnega, hudega: rad grozi, ne naredi pa nič; vedno mu je grozil, da ga bo kaznoval; grozijo mu z dražbo; zastar. grozil se je, da nas bo tožil / hiša grozi, da se bo zrušila //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hipokrítski — a o prid. (ȋ) knjiž. hinavski, licemerski: hipokritsko vedenje hipokrítsko prisl.: hipokritsko se zgražati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nad — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka nád (ȃ) 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja: nad naše kraje doteka hladen zrak; balon se je dvignil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
