zgrážanje

zgrážanje
-a s (á) glagolnik od zgražati se: vzbujati zgražanje; zgražanje množic je bilo vse glasnejše

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • škandál — a m (ȃ) 1. nemoralno, nečastno dejanje, ravnanje, ki vzbuja ogorčenje, zgražanje javnosti: narediti, preprečiti škandal; urediti zadevo brez škandala; biti zapleten v škandal / ne delaj mi škandala, brž odidi / gospodarski, ljubezenski,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vídeti — im nedov. in dov. (í ȋ) 1. z vidom zaznavati: prižgal je luč, da so videli; gleda, pa ne vidi; videti letalo, oblake; videti nesrečo; skozi okno je videl prihajati vojake; ali ne vidiš, da se že dani; videti se v ogledalu; ostro, razločno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • blȃg — prid. 〈odr. ī, komp. blȁžī〉 1. {{001f}}koji je dobre naravi [∼ čovjek; ∼e naravi; ∼ pogled; ∼ izraz lica; ∼e ruke izdašan, darežljiv; ∼i Bože, uzv. izražava a. čuđenje b. zgražanje]; dobroćudan, mio, umjeren, ugodan 2. {{001f}}koji sadrži malo… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • skandalizírati — (koga, se) dv. 〈prez. skandalìzīrām (se), pril. sad. ajūći (se), pril. pr. āvši (se), gl. im. ānje〉 1. {{001f}}(koga) izaz(i)vati, stvarati dojam skandala; sablazniti//sablažnjavati 2. {{001f}}(se) a. {{001f}}shvatiti/shvaćati nešto kao skandal b …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • blag — blȃg prid. <odr. ī, komp. blȁžī> DEFINICIJA 1. koji je dobre naravi [blag čovjek; blage naravi; blag pogled; blag izraz lica; blage ruke izdašan, darežljiv; blagi Bože, uzv. izražava a. čuđenje b. zgražanje]; dobroćudan, mio, ugodan,… …   Hrvatski jezični portal

  • skandalizirati — skandalizírati dv. <prez. skandalìzīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. (koga) izaz (i)vati, stvoriti/stvarati dojam skandala; sablazniti/sablažnjavati 2. (se) a. shvatiti/shvaćati nešto kao skandal b. iron.… …   Hrvatski jezični portal

  • grôza — e ž (ó) 1. velik strah, združen z odporom do česa: groza ga je obšla; prevzela ga je taka groza, da je trepetal po vsem telesu; ta Goyeva slika mu vzbuja grozo; ekspr. kar drevenel je od groze; tresti se od groze, v grozi; ekspr. črna groza /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • grozôta — e ž (ó) 1. nav. mn. kar povzroča grozo, hudo trpljenje: junaško je pretrpel vse grozote; vojne grozote; grozote okupacije / ekspr., v povedno prislovni rabi kaj ni grozota, da so mu vse poti zaprte 2. značilnost groznega, hudega: opisal je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • krepóstnik — a m (ọ̑) 1. nav. ekspr., v krščanskem okolju kreposten človek: ni krepostnik, ki bi dal življenje za svoje prepričanje 2. nav. iron. pošten, neoporečen človek: zgražanje sodobnih krepostnikov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • morálen — lna o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na moralo: a) z moralnega stališča je to nedopustno / tovarištvo, vztrajnost in druge moralne lastnosti; estetske in moralne vrednote / moralno dejanje, ravnanje; tega ne bi smel storiti, to vendar ni moralno b)… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”