zgrabíti

zgrabíti
in zgrábiti -im, in zgrábiti -im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. z grabljami spraviti skupaj: zgrabiti listje, pesek; zgrabiti na kup; zgrabiti seno v ograbke 2. močno, sunkovito prijeti kaj: zgrabiti bič, palico; zgrabiti za vrv; zgrabiti z obema rokama; jezno, trdno zgrabiti / zgrabil ga je in zvezal; zgrabiti koga za vrat; zgrabiti se za glavo / pes zgrabi mačko; zgrabiti s kremplji, z zobmi / zgrabiti s kleščami / stroj mu je zgrabil roko / vrtinec ga je zgrabil in potegnil vase / klic psu zgrabi // nav. ekspr. z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: zgrabil je knjigo in odšel; zgrabil je šop bankovcev in mu jih dal / riba je zgrabila za vabo 3. ekspr. odvzeti komu prostost; prijeti: zgrabiti begunca; tatu so zgrabili, ko je lezel skozi okno / zgrabiti sovražnikove vojake ujeti 4. začeti intenzivno delati; zagrabiti: fantje, zdaj bomo pa zgrabili / znava vse in zgrabiva vsak za tri narediva // z glagolskim samostalnikom, v zvezi z za izraža nastop intenzivnega opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: z veseljem so zgrabili za delo / spet so zgrabili za vesla začeli veslati 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop intenzivnega telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: zgrabila jih je morska bolezen; človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza; zgrabil jo je kašelj; krč ga je zgrabil v roko // izraža nastop intenzivnega razpoloženja, kot ga določa sobesedilo: kaj te je zgrabilo, da si vse pustil; brezoseb. včasih ga zgrabi, pa kar odide / zgrabila ga je misel na beg 7. ekspr. intenzivno prevzeti in ohraniti pod vplivom, v oblasti: prijateljeva nesreča ga je zgrabila / pesem, povest človeka zgrabi; zgrabila jih je veličina gora ● ekspr. zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. zgrabiti vsako priložnost izkoristiti; če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko; zgrabiva zadevo pri glavi začniva z bistvom stvari; ekspr. pisatelj je zgrabil življenje s prave strani opisal, prikazal; ekspr. spet je zgrabil za krmilo prevzel vodilni položaj, vodstvo; ekspr. zgrabiti za orožje, puško, star. za meč začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. zgrabili te bodo za ušesa kaznovali te bodo; ekspr. zgrabilo ga je pri srcu, v križu začutil je močno bolečino; ekspr. fanta so trdo zgrabili strogo so ravnali z njim zgrabíti se in zgrábiti se, in zgrábiti se ekspr. spopasti se, spoprijeti se: fantje so se zgrabili; patrulja se je zgrabila s sovražnikom; zgrabiti se z orožjem / zgrabila sta se zaradi zemlje / zgrabiti se z življenjem zgrábljen -a -o: krivci še niso zgrabljeni; zgrabljeno seno

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • zgrabiti — zgrȁbiti (se) svrš. <prez. īm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. zgrȁbljen> DEFINICIJA 1. (što, koga) snažno i hitro uhvatiti; ščepati 2. (što) pren. uhvatiti priliku, domoći se čega u pravi čas, doći do čega na brzinu 3. (se) uhvatiti… …   Hrvatski jezični portal

  • ujéti — ujámem dov., ujêmi ujemíte; ujél; nam. ujét in ujèt (ẹ á) 1. tekoč za kom, ki se hitro oddaljuje, prijeti ga, priti do njega: ujeti bežečega; tekel je za tatom, pa ga ni ujel; ujeti psa; otroka bi povozilo, če ga ne bi mati pravočasno ujela /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gȕša — gȕš|a ž 〈G mn gȗšā〉 1. {{001f}}reg. a. {{001f}}grlo (kao organ i dio organizma) b. {{001f}}prednji, vanjski dio vrata 2. {{001f}}pat. izraslina ili oteklina pod vratom kao znak oboljenja od poremećaja rada tiroidne žlijezde; guta, guka, gušavost …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • guša — gȕša ž <G mn gȗšā> DEFINICIJA 1. reg. a. grlo (kao organ i dio organizma) b. prednji, vanjski dio vrata 2. pat. a. izraslina ili oteklina pod vratom kao znak oboljenja od poremećaja rada tiroidne žlijezde; guta b. v. struma 3. proširenje… …   Hrvatski jezični portal

  • lovíti — ím nedov. (ȋ í) 1. teči za kom, ki se hitro oddaljuje, z namenom prijeti ga, priti do njega: loviti bežečega; gospodinja lovi splašeno kokoš; pes me lovi; otroci se lovijo po dvorišču / udaril jo je in zavpil: ti loviš; pren., ekspr. megle se… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dòkačiti — dòkači|ti svrš. 〈prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. dòkačen〉 1. {{001f}}(što) dohvatiti kukom ili sličnim pomagalom 2. {{001f}}(koga) pren. pogoditi ili uzeti koga kao metu u verbalnom ili drugačijem obračunu, upraviti riječi kritike na koga [i …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • glȍdnuti — (što) svrš. 〈prez. nēm, pril. pr. ūvši, prid. rad. glȍdnuo〉 1. {{001f}}jednokratno ili malo odvojiti od cjeline glodanjem [∼ sira npr. o mišu] 2. {{001f}}pren. razg. uzeti dio kakve dobiti za se; malo šćapiti, gricnuti, malo zgrabiti; glocnuti …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • kı̏ka — kı̏k|a ž 〈D L i, G mn kîkā〉 dio kose vezan ili spleten tako da pada ili strši ⃞ {{001f}}zgrabiti (ščepati) koga za ∼u iron. pokazati kome svoje pravo na dijeljenje ukora, dati mu lekciju zbog neke pogreške …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • mástan — más|tan (másan) razg. prid. 〈odr. mȃsnī, komp. màsnijī〉 1. {{001f}}koji sadrži masti, masnoće, opr. postan 2. {{001f}}pren. koji donosi velike prihode; obilan, unosan 3. {{001f}}koji je izvana zamašćen, koji se ljeska kao da je namazan mašću [∼na …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • pògrabiti — (koga, što, se) svrš. 〈prez. īm (se), pril. pr. īvši (se), prid. rad. pògrabio (se)〉 1. {{001f}}(se) a. {{001f}}uhvatiti se uzajamno, otimati se o što b. {{001f}}pren. početi međusobnu svađu ili tučnjavu 2. {{001f}}(koga, što) zgrabiti …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”