- zgodovinopísje
- -a s (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s pisanjem del, knjig o zgodovini: dosežki slovenskega zgodovinopisja / literarno, politično, umetnostno zgodovinopisje // veda o tem
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zgodovinopísje
Look at other dictionaries:
historiografíja — e ž (ȋ) zgodovinopisje: dosežki novejše slovenske historiografije / literarna, umetnostna historiografija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavédati se — am se nedov. (ẹ) 1. biti v duševnem stanju, v katerem se neposredno ve za svoje obstajanje in svoja duševna stanja: bolnik, ki je bil nezavesten, se spet zaveda; napol, nejasno se zavedati 2. preh. imeti v zavesti vedenje o obstajanju koga ali… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zemljepísje — a s (ȋ) star. zemljepis, geografija: zgodovinopisje in zemljepisje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zgodovinopísen — sna o prid. (ȋ) nanašajoč se na zgodovinopisce ali zgodovinopisje: zgodovinopisne raziskave / zgodovinopisni del knjige … Slovar slovenskega knjižnega jezika
