Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
póstelja — e ž (ọ) kos pohištva, namenjen in prirejen za ležanje, spanje: v sobi sta dve postelji; napraviti posteljo postlati, urediti; postlati posteljo; pog. preobleči posteljo zamenjati posteljno perilo; uleči se na posteljo, v posteljo; biti, ležati v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prejókati — tudi prejokáti am, in prejókati tudi prejokáti jóčem dov., prejókajte tudi prejokájte in prejóčite (ọ á ọ) prebiti, preživeti v joku, jokanju: noč je prejokala / ekspr. veliko je že prejokala zaradi moža / knjiž., z notranjim predmetom veliko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
privzdígniti — em dov. (í ȋ) 1. nekoliko, za krajši čas dvigniti, zlasti na eni strani: privzdigniti pokrov; pri brananju brano večkrat privzdigne, da jo očisti / privzdigniti bolnika; privzdignil se je na postelji / ko je šla po stopnicah, je privzdignila… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zgláven — vna o prid. (ȃ) nanašajoč se na zglavje: zglavna končnica / zglavna blazina blazina za pod glavo ♦ jur. zglavna štampiljka štampiljka na odpravku ali ovitku uradnega spisa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
znóžje — a s (ọ̑) 1. mesto, prostor na ležišču, kjer so noge: odriniti odejo na znožje; znožje postelje; znožje in zglavje 2. spodnje, najnižje mesto, področje a) vzpetine: znožje hriba / naselje v znožju pogorja b) vzpenjajočega se, dvigajočega se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
