Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dvórédec — dca m (ọ̑ ẹ̑) bot. njivsko zelišče z rumenimi štirilistnimi cvetnimi venci, Diplotaxis … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izlúžiti — im, in izlužíti in izlúžiti im tudi zlúžiti im, in zlužíti in zlúžiti im dov. (ū ȗ; ȋ ú) 1. kem. izločiti snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni: izlužiti sladkor iz sladkorne pese, tanin iz lesa;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ozdrávljati — am nedov. (á) 1. delati, povzročati, da kdo postane zdrav: ozdravljati bolnike / star. to zelišče ozdravlja revmatizem zdravi 2. postajati zdrav: mati je počasi ozdravljala od hude bolezni ozdravljajóč a e: ozdravljajoča ljubezen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrážji — a e prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na vraga: čarovnice v vražji družbi / praprot je vražje zelišče / kot kletvica vražja strela; kot psovka izgini, seme vražje 2. ekspr. do katerega ima osebek negativen odnos: vsega tega je kriv ta vražji voz; ta… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavlačíti — in zavláčiti im dov. (ȋ á) 1. nar. zabranati: zavlačiti umetno gnojilo / zavlačiti z brano 2. etn. povleči, vstaviti domači živali skozi kožo kako zelišče za zdravilo: zavlačiti prašiču teloh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavléči — vléčem dov., zavléci zavlécite in zavlecíte; zavlékel zavlékla (ẹ) 1. z vlečenjem spraviti kaj kam: zavleči deblo do ceste, na tovornjak; zavleči truplo v goščavo / ekspr.: fantje so ga zavlekli v gozd in pretepli; zavleči ujetega v zapor 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zelíščen — čna o prid. (ȋ) nanašajoč se na zelišče: zeliščno steblo / zeliščni čaj; zeliščni sok; zeliščna odvajalna sredstva / zeliščna lekarna ♦ gastr. zeliščno maslo zmes za namaz iz surovega masla in sesekljanega peteršilja, drobnjaka, špinače,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zéljce — a s (ẹ) 1. ekspr. manjšalnica od zelje: jesti zeljce 2. nar. zelišče: nabirati zeljca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
