izlúžiti

izlúžiti: -im, in izlužíti in izlúžiti -im tudi zlúžiti -im, in zlužíti in zlúžiti -im dov. (ū ȗ; ȋ ú) 1. kem. izločiti snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni: izlužiti sladkor iz sladkorne pese, tanin iz lesa; izlužiti s kislino; v vodi se zelenjava izluži 2. redko izdolbsti, izprati: voda je izlužila skalo ◊ agr. izlužiti vinsko posodo oprati jo z lugom, sodo, vročo vodo; les. izlužiti les z namakanjem lesa v vodi mu izboljšati nekatere fizikalne lastnosti izlúžen tudi zlúžen -a -o: izlužena snov; izluženo seme, zelišče

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

ekstrahírati — am dov. in nedov. (ȋ) 1. kem. izločiti snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni, izlužiti: ekstrahirati olja iz semen; ekstrahirati z alkoholom 2. med. izpuliti, izdreti, izvleči: ekstrahirati zob … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izlúženje — a s (ū) glagolnik od izlužiti: izluženje barvila, tanina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izlužítev — tve ž (ȋ) glagolnik od izlužiti: izlužitev barvila / izlužitev soda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zlužiti — ipd. gl. izlužiti ipd … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias