- želézovec
- -vca m (ẹ́) min. rudnina, ki vsebuje železo: kopati železovec / rusi železovec hematit ♦ petr. rjavi železovec limonit
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
želézovec
Look at other dictionaries:
bárjevec — vca m (ā) petr. rjavi železovec, ki nastaja v barjih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bôbovec — vca m (ó) 1. trajno zimsko jabolko z zamolklo rdečimi progami: koš dišečih bobovcev / v sadovnjaku ima skoro same bobovce 2. petr. rjavi železovec, ki nastaja v obliki oblih zrn v glini: nahajališča bobovca ◊ bot. vodna rastlina z elipsastimi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
limonít — a m (ȋ) petr. ruda, ki vsebuje v glavnem železove okside z vodo, rjavi železovec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
magnéten — tna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na magnet: a) magnetne lastnosti / magnetna sila / magnetni zapis zvoka / magnetni vžigalnik / magnetna moč teh pesmi b) postati magneten / kristal je magneten ◊ elektr. magnetni dipol; magnetni krog sklenjena pot,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rús — 1 a m (ȗ) nar. ščurku podobna žuželka, ki živi v hišah; švab: v shrambi so se zaredili rusi ∙ bilo jih je kot rusov zelo veliko 2 a m (ȗ) nav. mn., gastr. rusel: jesti ruse a o prid. (ȗ ū) star. rdeč, rjavkasto rdeč: ruse lise / rus konj;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
titánov — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na titan2: titanov oksid, silikat; titanove zlitine / titanovo belilo titanov oksid za oljnato belo barvo ♦ min. titanov železovec ilmenit; teh. titanove turbinske lopate turbinske lopate iz titanove zlitine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
