titánov

titánov
-a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na titan2: titanov oksid, silikat; titanove zlitine / titanovo belilo titanov oksid za oljnato belo barvomin. titanov železovec ilmenit; teh. titanove turbinske lopate turbinske lopate iz titanove zlitine

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • rutíl — a m (ȋ) min. rudnina titanov dioksid: rutil v morskem pesku; kristali rutila …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sfén — a m (ẹ̑) min. rudnina kalcijev titanov silikat; titanit …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • titán — 1 a m (ȃ) 1. v grški mitologiji nenavadno veliko in močno, človeku podobno bitje: spopad titanov z bogovi // um. kip močnega moškega, ki podpira razne stavbne elemente: vrče nad fontano držijo titani 2. knjiž., ekspr. nenavadno velik in močen… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • titanít — a m (ȋ) min. rudnina kalcijev titanov silikat …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”