zelénkast

zelénkast
in zelênkast -a -o prid. (ẹ̑; ȇ) ki ni popolnoma zelen: zelenkaste oči; zelenkasta svetloba; zelenkasto jezero / zelenkasta barva ♦ bot. zelenkasta strniščnica užitna lističasta goba z modro zeleno lepljivo sluzjo na klobuku, Stropharia aeruginosa zelénkasto in zelênkasto prisl.: zelenkasto odsevati / piše se narazen ali skupaj zelenkasto modro ali zelenkastomodro morje

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • zelènkast — prid. 〈odr. ī〉 koji nije sasvim zelen, koji je donekle zelen …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • zelenkast — zelènkast prid. <odr. ī> DEFINICIJA koji nije sasvim zelen, donekle zelen ETIMOLOGIJA vidi zelen …   Hrvatski jezični portal

  • zelènkastōst — ž osobina onoga koji je zelenkast, svojstvo onoga što je zelenkasto …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • zȅljast — prid. 〈odr. ī〉 1. {{001f}}koji uvijek ima zelenu stabljiku, koja ne odrvenjuje [∼a biljka], opr. drvenast 2. {{001f}}zelenkast ili zelenkastosiv (zec i sl.) …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • saponit — sapònīt m <G saponíta> DEFINICIJA min. bijel i zelenkast mineral iz grupe sepiolita; sapunski kamen ETIMOLOGIJA lat. sapo: sapun + it …   Hrvatski jezični portal

  • zeljast — zȅljast prid. <odr. ī> DEFINICIJA 1. koji uvijek ima zelenu stabljiku, koja ne odrvenjuje [zeljasta biljka], opr. drvenast 2. zelenkast ili zelenkastosiv (zec i sl.) ETIMOLOGIJA vidi zelje …   Hrvatski jezični portal

  • zelen — zèlen prid. <odr. ī> DEFINICIJA 1. a. koji ima boju mladog ili neuvelog lišća, trave itd. b. obrastao raslinjem takve boje 2. a. koji nije sazrio (plod, usjev) b. pren. mlad, neiskusan, neodrastao 3. siv, sivkast (konj) SINTAGMA zelena… …   Hrvatski jezični portal

  • zelenkastost — zelènkastōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA osobina onoga koji je zelenkast, svojstvo onoga što je zelenkasto ETIMOLOGIJA vidi zelen …   Hrvatski jezični portal

  • čakar — čàkar m DEFINICIJA reg. lov. vrsta sokola pripitomljenog za lov; šahin, šain ONOMASTIKA pr. (prema zanimanju): Čàkar (Slavonija, sred. Dalmacija), Čȁkara (Banovina), Čàkardić (Osijek, Podravina), Čàkarić (150, Posavina) ETIMOLOGIJA tur. ← çakır:… …   Hrvatski jezični portal

  • káčnik — a m (ȃ) bot., navadno v zvezi pegasti kačnik rastlina vlažnih, senčnatih krajev s socvetjem, ki ga obdaja zelenkast, belkast ali rdečkast tulec, Arum maculatum …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”