- želélen
- -lna -o [tudi u̯n] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na želenje: spoznavalna in želelna sposobnost // lingv. ki izraža željo govorečega, da se kaj uresniči: želelni naklon; želelna poved
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.