zdvómiti

zdvómiti: -im, in zdvomíti in zdvómiti -im dov. (ọ̄ ọ̑; ȋ ọ́) imeti, izraziti dvom, dvome: dozdaj je bilo njegovo prepričanje trdno, zdaj pa je nenadoma zdvomil; zdvomiti o uspehu, pog. v uspeh; zdvomil je, da bo delo dokončal // začeti domnevati, predvidevati, da kaj ni takšno, kot se kaže: zdvomil je o njeni zvestobi / o tem človeku je že večkrat zdvomil; zdvomiti nad mladino

Игры ⚽ Нужна курсовая?

vzdvómiti — im, in vzdvomíti in vzdvómiti im dov. (ọ̄ ọ̑; ȋ ọ) knjiž. zdvomiti: zakaj si vzdvomil; vzdvomil je, da se bo še kdaj vrnila / vzdvomiti o uspešnosti pogajanj / vzdvomiti o njeni zvestobi / vzdvomiti nad vsem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zadvómiti — im, in zadvomíti in zadvómiti im dov. (ọ̄ ọ̑; ȋ ọ) knjiž. podvomiti, zdvomiti: zadvomil je o resničnosti izjave / zadvomil je o sosedu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zdvojíti — ím in zdvójiti im dov. (ȋ í; ọ̄) knjiž. zdvomiti: nikoli ni zdvojil o pravilnosti svoje poti / zdvojiti nad samim seboj obupati zdvojèn êna o in zdvójen a o: zdvojen človek; zdvojeni klici; bila je nesrečna in zdvojena … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias