- debeloglávec
- -vca m (ȃ) ekspr. kdor ima debelo, veliko glavo: njeni otroci so bili sami debeloglavci / kalin debeloglavec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
debeloglávec
Look at other dictionaries:
debeloglávka — e ž (ȃ) ženska oblika od debeloglavec: mačka debeloglavka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glaváč — a m (á) slabš. kdor ima debelo, veliko glavo; debeloglavec: tega glavača ni težko opaziti med množico / kot psovka tebi se ne da nič dopovedati, glavač trmasti ◊ bot. glavač trajnica s trnato nazobčanimi listi in modrimi ali belkastimi cveti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika