zdrúžba

zdrúžba
-e ž (ȗ) 1. biol. skupnost različnih živalskih in rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah: proučevati, spreminjati naravne združbe; velika združba organizmov / rastlinska, živalska združba / življenjska združba 2. skupnost ljudi, ki jih družijo skupni interesi, skupna dejavnost: umetniki so nastopali posamezno in v združbah; poklicna, strokovna združba / človeška združba 3. ekspr. skupina predmetov, ki jih kaj druži: osrednje mesto na razstavi ima združba petih slik 4. star. združitev: prišel je čas njune združbe

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • asociácija — e ž (á) 1. zveza, povezava med posameznimi pojmi, predstavami, tako da ena izzove drugo: prizor mu je vzbudil asociacijo na doživljaj v mladosti; spomniti se na kaj po asociaciji; emocionalna, idejna, miselna asociacija; asociacija predstav;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • béntos — a m (ẹ̑) biol. združba organizmov, ki živijo na morskem ali jezerskem dnu: raziskovanje bentosa …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • biocenóza — e ž (ọ̑) biol. skupnost različnih živalskih in rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah, združba: biocenoza se v svojem biotopu ugodno razvija …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • édafon — a m (ẹ̑) biol. združba drobnih organizmov, ki živijo v prsti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ekolóški — a o prid. (ọ̑) biol. nanašajoč se na okolje, v katerem živi organizem: ekološke razmere; združba rastlin z istimi ekološkimi zahtevami; ekološko skladje v naravi / ekološka amplituda; pren., publ. ekološka struktura komune …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fitocenóza — e ž (ọ̑) biol. skupnost različnih rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah, rastlinska združba …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nékton — a m (ẹ̑) biol. združba organizmov, ki plavajo v morju ali jezerih: nekton in plankton …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • plánkton — a m (ȃ) biol. združba organizmov, ki lebdijo v morju ali jezerih: loviti plankton; ribe se hranijo s planktonom; razvoj planktona / rastlinski, živalski plankton …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rastlínski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na rastlino: rastlinski deli; rastlinski sokovi / rastlinski škodljivci; rastlinske bolezni / uživati rastlinsko hrano; rastlinska barvila / rastlinske vrste / ornament z rastlinskimi motivi ◊ biol. rastlinska hrana… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • žužélčji — a e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na žuželke: žuželčji pik; žuželčja jajčeca; žuželčja krila / žuželčji strup / žuželčji rovi ♦ zool. žuželčja država združba žuželk z oblikovno različnimi osebki, od katerih vsak opravlja določeno delo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”