Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zbrisati — zbrȉsati svrš. <prez. zbrȉšēm, pril. pr. āvši, prid. trp. zbrȉsān> DEFINICIJA 1. (što) a. ukloniti brisanjem b. pren. porušiti, uništiti, sravnati sa zemljom [zbrisati s lica Zemlje uništiti, sravniti sa zemljom] 2. (Ø) žarg. pobjeći, dati… … Hrvatski jezični portal
izbrísati — bríšem tudi zbrísati zbríšem dov., tudi izbrisála tudi zbrisála (í ȋ) 1. odstraniti z drgnjenjem, zlasti s tkanino: izbrisati gnoj iz rane; izbrisati pomožne črte z radirko; izbrisati si pot, solze 2. povzročiti, napraviti, da kaj ne obstaja več … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šmȕgnuti — (∅) svrš. 〈prez. nēm, pril. pr. ūvši, prid. rad. šmȕgnuo〉 naglo pobjeći; zbrisati, šmignuti … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
šmugnuti — šmȕgnuti (Ø) svrš. <prez. nēm, pril. pr. ūvši, prid. rad. šmȕgnuo> DEFINICIJA naglo pobjeći; zbrisati … Hrvatski jezični portal
číst — a o stil. ó prid., čistéjši (ȋ ȋ) 1. ki je brez umazanije, prahu: čisti čevlji; čista posoda; obleči čisto srajco; čiste ulice; vse je pospravljeno in čisto / otroci so siti in čisti / čist planinski zrak; splakniti perilo v čisti vodi /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dŕsa — e ž (r̄) sled od drsanja, spodrsavanja na tleh: deblo je napravilo velike drse / zbrisati drse na parketu // redko drsalnica, drsnica: z drsanjem ne bo nič, je drsa preveč slaba ● ekspr. mu že drsa poje zaradi starosti, oslabelosti hodi drsaje ◊… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hipotéka — e ž (ẹ̑) jur. zastavitev nepremičnin, vpisana v zemljiški knjigi ali drugem registru: zbrisati hipoteko; obremeniti posestvo s hipoteko; zavarovati terjatev s hipoteko / ladijska hipoteka // posojilo, zavarovano z zastavitvijo nepremičnin:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
numerácija — e ž (á) knjiž. označitev česa s številko, navadno z zaporedno; oštevilčenje: končati numeracijo; zmotiti se pri numeraciji / nova hišna numeracija // številka, ki označuje kaj: zbrisati numeracijo ◊ mat. numeracija sistem številk in njihovega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prisušíti se — ím se dov., prisúšil se (ȋ í) zaradi izgube vlage, vode se pritrditi na podlago: blato se je prisušilo na obleko; zbrisati s tal madeže, preden se prisušijo ● ekspr. duša se mu je prisušila ne more umreti prisušèn êna o: sledovi prisušene krvi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rísba — e ž (ȋ) 1. upodobitev česa s črtami: končati risbo; proučevati otroške risbe; zbrisati risbo na tabli; stene so pokrite z risbami; barvna, črno bela, vrezana risba; prostoročna risba / shematična risba; risba v določenem merilu; pog. rad ima… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
