zbíčati

zbíčati
-am dov. (ȋ ȋ) 1. natepsti, pretepsti z bičem: zbičati do krvi 2. knjiž. z udarci z bičem zbuditi, spraviti v dejavnost: zbičati hlapce pokonci / zbičati ljudstvo iz mrtvila 3. knjiž., ekspr. vznemiriti, razvneti: znala mu je zbičati strasti; prim. izbičati

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • izbíčati — am tudi zbíčati am dov. (ȋ ȋ) 1. pretepsti z bičem: izbičati kaznjenca / ekspr. izbičali so ga do smrti; pren. trpljenje ga je izbičalo 2. knjiž. s silo spraviti kaj iz česa: dež je izbičal iz rož vonjave izbíčan tudi zbíčan a o: izbičan… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”