- debeláča
- in debeljáča -e ž (á) nar. belokranjsko koruza: debelača je dobro obrodila
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
debeláča
Look at other dictionaries:
debeláčen — in debeljáčen čna o (ā) pridevnik od debelača: debelačni žganci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
debeljača — ipd. gl. debelača ipd … Slovar slovenskega knjižnega jezika
práviti — im nedov. in dov. (á ȃ) 1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani a) z govorjenjem: praviti novice; kdo ti je pravil o tem; tega ni treba okrog, pog. naprej praviti / poslušajte, kaj vam pravim: najbolje bo, da takoj odidemo / komu kaj na uho … Slovar slovenskega knjižnega jezika
veléti — ím dov., vêlel (ẹ í) 1. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazati: velel je gostu vstopiti; cesar veli kočijažu ustaviti / elipt. veleti vojakom v napad // star., v medmetni rabi izraža voljo govorečega, da uresniči ukaz,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
