- zbégniti
- -em tudi izbégniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. zbežati, uiti: vsi so zbegnili; zbegnil je čez mejo / spanec mu je zbegnil z oči; prim. izbegniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zbégniti
Look at other dictionaries:
izbégniti — em dov. (ẹ ẹ̑) knjiž. izogniti se, izmakniti se: morda bi bil lahko izbegnil nesreči, nesrečo; izbegniti odgovor / izbegnila ga je s pogledom; prim. zbegniti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
