zazvoníti

zazvoníti
-ím dov., zazvónil (ȋ í) 1. dati močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona: zvonovi so glasno zazvonili; brezoseb. v zvoniku je zazvonilo / zamolklo zazvoniti // povzročiti močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona: zazvoniti na veliki zvon 2. dati zveneče, brneče glasove kot signal: zvonec nad vrati je zazvonil; brezoseb. zazvonilo je, pojdite v razred / budilka je zazvonila ob sedmih; v pisarni zazvoni telefon 3. z zvonjenjem naznaniti: zazvoniti konec pouka; brezoseb. zazvonilo je poldne / v krščanskem okolju: zazvoniti mrliču z zvonjenjem naznaniti, da je kdo umrl; zazvoniti k maši z zvonjenjem naznaniti, da se bo kmalu začela 4. ekspr. dati zvonjenju podoben glas: kozarci so zazvonili; veriga zazvoni // povzročiti zvonjenju podoben glas: zazvoniti s ključi ● star. jeseni mu je zazvonilo je umrl; ekspr. zazvonilo mu je v glavi, ušesih dobil je občutek zvenenja nepretrganega visokega tona; ekspr. usedel se je na klop in zazvonil z nogami zabingljal; star. v cerkvi je zazvonilo skupaj zazvonilo zadnjič pred začetkom maše ◊ lov. pes zazvoni se pri zasledovanju divjadi oglasi z donečimi, zvenečimi glasovi; rel. zazvoniti avemarijo zazvoniti zvečer v čast Mariji; zazvoniti jutranjico, jutro zazvoniti zgodaj zjutraj, zlasti ob nedeljah in praznikih

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • zazvòniti — (∅) svrš. 〈prez. zàzvonīm, pril. pr. īvši, prid. rad. zazvònio〉 1. {{001f}}početi zvoniti 2. {{001f}}naglo, nakratko ili jednokratno se oglasiti kao zvono …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • zazvoniti — zazvòniti (Ø) svrš. <prez. zàzvonīm, pril. pr. īvši, prid. rad. zazvònio> DEFINICIJA 1. početi zvoniti 2. naglo, nakratko ili jednokratno se oglasiti kao zvono ETIMOLOGIJA za + v. zvon, zvoniti …   Hrvatski jezični portal

  • zaklénkati — am dov. (ẹ̑) nav. ekspr. zazvoniti, navadno ob nesreči, smrti: zajokal je, ko je zaklenkal zvon / zaklenkal bo mrtvaški zvon // zazvoniti sploh: ko zaklenka zvonec, pridite k večerji ● ekspr. preden je ura zaklenkala deset, je ugasnil luč… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • brȅcnuti — (∅, se) svrš. 〈prez. cnēm (se), pril. pr. ūvši (se), prid. rad. brȅcnuo〉 1. {{001f}}(∅) zazvoniti, {{c=1}}usp. {{ref}}brecati (1a){{/ref}} 2. {{001f}}(se) trgnuti se, {{c=1}}usp. {{ref}}brecati (2b){{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • ZA- — {{upper}}ZA {{/upper}} kao prvi dio složenih glagola označava: 1. {{001f}}početak radnje ili stanja iskazanog osnovnim glagolom [zapjevati; zazvoniti] 2. {{001f}}da je nešto djelomice zahvaćeno radnjom, da se u radnju zašlo [zasjeći; zapričati… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • za- — DEFINICIJA kao prvi dio složenih glagola označava 1. početak radnje ili stanja iskazanog osnovnim glagolom [zapjevati; zazvoniti] 2. da je nešto djelomice zahvaćeno radnjom, da se u radnju zašlo [zasjeći; zapričati se; zadržati se] 3. gotovu… …   Hrvatski jezični portal

  • klénkniti — em dov. (ẹ ẹ̑) 1. zazvoniti, navadno ob nesreči, smrti: mali zvon je klenknil in vsi so utihnili / v trgovini je klenknil zvonček 2. dati glas kot pri udarcu po zvonu, kovini: železna vrata so glasno klenknila …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zabingljáti — ám dov. (á ȃ) viseč na čem se zazibati: zaradi sunka ji je zabingljal obesek na verižici; nepreh. z rokama se je prijel za drog in za hip zabingljal v zraku / sedel je na mizo in zabingljal z nogami // redko zazvoniti, zazvončkljati: zvonec nad… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zazvončkljáti — ám dov. (á ȃ) 1. dati kratke, visoke, zveneče glasove: zvonček zazvončklja // povzročiti kratke, visoke, zveneče glasove: zazvončkljati z žlicami 2. ekspr. narahlo zazvoniti: zvonovi so zazvončkljali …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”