- zaznávanje
- -a s (ȃ) glagolnik od zaznavati: zaznavanje barv, besed, govora; zaznavanje svetlobe, toplote; sposobnost zaznavanja / čutno, slušno zaznavanje / zaznavanje bližine koga; zaznavanje nevarnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
čút — a m (ȗ) 1. sposobnost za sprejemanje fizičnih dražljajev: zaradi neprestane nevarnosti so se mu čuti izostrili / svetlobni, tipni čut; čut okusa, vida; čut za vonj / čut za barve, za bolečino / ekspr. z vsemi čuti je užival sonce in morje ♦ anat … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bárven — vna o prid. (ȃ) nanašajoč se na barvo: barvni kontrasti, odtenki; ubranost barvnih tonov; barvna harmonija; široke barvne ploskve / barvna snov; barvno sredstvo / barvna lestvica, skala ♦ med. barvna slepota nesposobnost za zaznavanje barv,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
daltonízem — zma m (ȋ) med. nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene, barvna slepota: imeti daltonizem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dražljáj — a m (ȃ) vpliv, spodbuda, ki povzroči reakcijo organizma: živci prenašajo, prevajajo, sprejemajo dražljaje; reagirati na dražljaje; biti občutljiv za dražljaje; notranji, zunanji dražljaj; zaznavanje dražljajev / čutni, slušni, svetlobni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dúhati — am nedov. (ū ȗ) z vohom zaznavati: duhati cvetje; duhali smo vonj po sveže pečenem kruhu; pren., ekspr. v tej stvari je duhal dobro kupčijo // biti sposoben za zaznavanje vonja: šakal duha mrhovino že na velike razdalje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
galvanoskóp — tudi galvanoskòp ópa m (ọ̑; ȍ ọ) fiz., nekdaj priprava za zaznavanje električnega toka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Geigerjev — a o [gájg ] prid. (á) fiz., v zvezi Geigerjev števec priprava za zaznavanje ionizirajočih delcev, žarkov: z Geigerjevim števcem iskati uran … Slovar slovenskega knjižnega jezika
geigerski — a o [gájg ] prid. (á) fiz., navadno v zvezi geigerski števec priprava za zaznavanje ionizirajočih delcev, žarkov: na kraj nesreče je prišla ekipa z geigerskimi števci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
instínkt — a m (ȋ) 1. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k določenemu ravnanju, stanju, nagon: prepuščati, vdajati se instinktu; živalski instinkt; instinkt za gibanje / samoobrambni, spolni, življenjski instinkt; instinkt samoohranitve / delati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
intuícija — e ž (í) neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, neodvisno od razumskega razčlenjevanja, navdih: predati, prepustiti se intuiciji; delati, ustvarjati po intuiciji, z intuicijo; obdarjen z intuicijo; ekspr. delo je sad gole intuicije //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika