Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zavìjāč — m (zavijàčica ž) 〈G zavijáča〉 (+ potenc.) 1. {{001f}}onaj koji zavija 2. {{001f}}ono čime se zavija … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zavijač — zavìjāč m <G zavijáča> DEFINICIJA [i] (+ potenc.)[/i] 1. onaj koji zavija 2. ono čime se zavija ETIMOLOGIJA vidi zaviti … Hrvatski jezični portal
jábolčen — čna o [u̯č] prid. (á) nanašajoč se na jabolko: jabolčni ogrizki; jabolčna lupina; jabolčne pečke / jabolčni kompot; jabolčni kis, sok; jabolčni zavitek; jabolčna marmelada / jabolčni cvet jablanov ♦ zool. jabolčni cvetožer cvetožer, ki uničuje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavijačica — zavijàčica ž DEFINICIJA v. zavijač ETIMOLOGIJA vidi zaviti … Hrvatski jezični portal
vikler — vȉkler m DEFINICIJA reg., v. uvijač ETIMOLOGIJA njem. (Haar)wickel, Wickler: zavijač ← wickeln: omatati … Hrvatski jezični portal
kiselják — tudi kiselák a m (á) 1. nar. prekmursko skuta: prinesla je mleko in kiseljak 2. agr. trtni zavijač: grozdje je najedeno od os, muh in kiseljaka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕten — tna o prid. (ȓ) nanašajoč se na (vinsko) trto: trtni listi; trtne sadike / trtne škarje; trtno kolje ◊ agr. trtni palež ali trtni smod peronospora; zool. trtni sukač metulj, katerega gosenica dela škodo na trti in drugih rastlinah, Paraganotis… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trtjón — a m (ọ̑) nar. zahodno trtni zavijač: uničevati trtjone … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavijáča — e ž (á) 1. etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom: nositi belo zavijačo na glavi; zavezala si je zavijačo; zavijača in avba 2. zastar. vijuga, zavoj: njegove črke so polne zavijač ∙… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavijálec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) delavec, ki kaj zavija: zavijalec v trgovini ◊ zool. trsni zavijalec trtni zavijač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
