zavetíšče

zavetíšče
-a s (í) 1. kraj ali stavba, ki daje komu zavetje: imeti zavetišče v grmu, jami; narediti, zgraditi si zavetišče / pastirsko zavetišče; zavetišče za živino / knjiž. dobiti politično zavetišče azil; pren. zavetišče njegovega duha je poezija // tur. manjša stavba v gorah za zavetje planincev: planinci so prespali v zavetišču / zavetišče je oskrbovano ob koncu tedna / planinsko zavetišče 2. ustanova, ki daje komu zavetje in navadno tudi določeno oskrbo: živeti v zavetišču; upravnik zavetišča / otroško zavetišče; zavetišče za potepuhe

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • Terglou — Triglav  Pour l’article homonyme, voir Triglav (mythologie).  Triglav Le Triglav vu depuis Debela Peč …   Wikipédia en Français

  • Triglav —  Pour l’article homonyme, voir Triglav (mythologie).  Triglav Le Triglav vu depuis Debela Peč. Géographie …   Wikipédia en Français

  • azíl — a m (ȋ) zaščita, zatočišče, ki ga da tuja država političnemu emigrantu: dati azil; prosil je za azil pri veleposlaništvu; kršiti, priznati pravico do azila // zavod za nepreskrbljene, stare ali mladoletne, zavetišče: mladinski azil; azil za… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bivák — tudi bívak a m (á; ȋ) alp. zasilno zavetišče na prostem: postaviti, pripraviti bivak; snežni, stalni bivak; bivak v steni // bivakiranje: bivak v skalah je naporen; neskl. pril.: bivak vreča spalna vreča za bivakiranje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dokopáti — kópljem tudi ám dov., dokôplji dokopljíte, tudi dokôpaj dokopájte; dokôpal (á ọ, ȃ) 1. končati kopanje: dokopali smo; dokopati temelje 2. kopati do določene meje: dokopali so do polovice vinograda; dokopal je do skale 3. dodatno, zraven kopati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hospíc — a m (ȋ) 1. nekdaj hiša, v kateri dobijo prenočišče in oskrbo popotniki in romarji: prenočiti v hospicu 2. zastar. zavetišče, dom: živeti v hospicu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hospitál — a m (ȃ) 1. redko zavetišče, dom: v mestu so postavili hospital 2. redko bolniški oddelek, zlasti v zavetišču, domu: hospital v domu za onemogle 3. nekdaj hiša, v kateri dobijo prenočišče in oskrbo popotniki in romarji: prenočevati v hospitalu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • íglu — in iglú ja m (ȋ; ȗ) v eskimskem okolju bivališče iz snega v obliki kupole: graditi, postavljati igluje / eskimski iglu ♦ alp. polkrožno zavetišče iz sneženih kvadrov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • planínski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na planino: a) planinska paša; planinska sirarna b) dobro mu je del planinski zrak; označevati planinske poti; planinske rastline gorske rastline / planinski čevlji; planinska oprema / znan planinski pisatelj /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • snežén — a o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz snega: zavetišče so si naredili iz sneženih kvadrov; sneženi zameti snežni zameti; snežene kepe 2. za katerega je značilno veliko snega: lani je bila zima zelo snežena / snežen dan 3. ki je pokrit s snegom: sneženi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”