- zaustavítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od zaustaviti: zaustavitev krvi / zaustavitev stroja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ukrèp — épa m (ȅ ẹ) kar se naredi v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja: ukrep je bil premalo premišljen; predlagani ukrepi naj bi prispevali k utrditvi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
várnosten — tna o prid. (á) nanašajoč se na varnost: varnostna meja; varnostno področje / varnostni ukrepi; varnostna naprava / varnostni predpisi / varnostni inženir, tehnik inženir, tehnik, ki skrbi za varnost pri delu; varnostni organi države organi, ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika