Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
délavski — a o prid. (ẹ) nanašajoč se na delavce: delavske hiše; delavska obleka / delavski razred; delavska stranka; delavske množice; boj za delavske pravice; delavsko gibanje; delavsko kmečka oblast / delavska knjižica delovna knjižica; delavska… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íntimus — a m (ȋ) knjiž. zaupen prijatelj, zaupnik: on je njegov intimus … Slovar slovenskega knjižnega jezika
konfidènt — ênta in énta m (ȅ é, ẹ) nav. slabš., za idejne in politične nasprotnike zaupen sodelavec, zaupnik politične, vojaške obveščevalne službe: podatke mu dajejo vtihotapljeni konfidenti; policijski, vladni konfident; agenti, konfidenti in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
molčáti — ím [u̯č] nedov., mólči; mólčal (á í) 1. ne govoriti: molčala je in se neprijazno držala; vsi v sobi so molčali; pri pogovorih je molčal; dolgo, nekaj časa, nekaj trenutkov je molčal, nato je le spregovoril; vso pot sta molčala / pevcem recite,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
povérjenik — a m (ẹ̑) 1. kdor (ljubiteljsko) zbira naročnike, predplačnike: knjige, revije dobivajo po poverjenikih; poverjenik Slovenske matice; bil je poverjenik za mladinski tisk na šoli / bil je poverjenik partizanov zaupnik 2. med narodnoosvobodilnim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaúpnica — e ž (ȗ) 1. ženska oblika od zaupnik: sestra je moja edina zaupnica / policijska zaupnica / delavska zaupnica 2. izjava, da člani kake skupnosti soglašajo z delom vodstva, funkcionarjev: dati, izglasovati, izreči komu zaupnico; vlada je dobila… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
