Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zatíkati — 1 am nedov. (ȋ) 1. s sunkom, potiskom delati, da kaj ploščatega, tankega pride za kaj ploščatega: zatikati razglednice za okvir slike; sporočila mu zatikajo kar za vrata; rad si zatika okraske za klobuk za trak na klobuku / zatikati revolver za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nôrec — rca m (ó) 1. ekspr. nespameten, neumen človek: saj nisem norec, da bi šel / takega norca ne bo več dobila, da bi ji vse naredil / kot psovka zakaj se pa smeješ, norec 2. ekspr. kdor v svojih zahtevah, ravnanju zelo pretirava: ta norec dela ves… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ôkenski — tudi ókenski a o [kǝn] prid. (ō; ọ) nanašajoč se na okno: železni okenski križi; okenska mreža / okenska odprtina; motne okenske šipe; odpreti obe okenski krili / okenska polica / dolge okenske zavese / balkonske in okenske cvetlice ♦ grad.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šépati — am nedov. (ẹ̄) 1. nenormalno hoditi zaradi krajše ali bolne noge: zaradi rane na nogi šepa; šepati od rojstva; na eno nogo rahlo šepa / konj šepa / ekspr. mladi so skoraj tekli, stari pa so šepali za njimi težko, nerodno hodili; pren., ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zatikáč — a m (á) zatikalo: zatikač še dobro drži … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zatikálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na zatikalo ali zatikanje: zatikalna vzmet / zatikalna igla … Slovar slovenskega knjižnega jezika
