- zastavljávec
- 1 -vca m (ȃ) kdor kaj zastavlja, postavlja: zastavljavci izhodov / zastavljavci ugank ------ 2 -vca m (ȃ) kdor daje kaj v zastavo: posojati zastavljavcu denar
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.