- zasôplost
- -i ž (ó) stanje zasoplega človeka: zasoplost pri hoji
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zasopíti — ím dov., zasópil (ȋ í) zasopsti: hoja v hrib me zasopi / kljub hitri hoji se ni zasopil zasopljèn êna o 1. deležnik od zasopiti: zasopljen tekač; biti zasopljen od hitre hoje 2. ki kaže, izraža zasoplost: zasopljeni obrazi ljudi / zasopljeno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zasopljênost — i ž (é) zasoplost: ne čuti zasopljenosti / smejati se do zasopljenosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zasôpsti — sôpem dov., zasópel in zasôpel zasôpla (ó) 1. težko, glasno dihniti: bolnik je od časa do časa zasopel; zasopsti po vsakem koraku // slišno globoko dihniti: v hlevu je zasopel konj; zasopsti v spanju // knjiž. globoko vdihniti: če je zasopel, je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika