zaslíšati

zaslíšati
1 -im dov. (í ȋ) 1. s sluhom zaznati: dvignil je slušalko in zaslišal ženski glas; za seboj je zaslišal korake; ni ga videl, dokler ga ni zaslišal; zaslišalo se je škripanje koles / v daljavi se je zaslišal strel 2. seznaniti se s čim s poslušanjem: ko so zaslišali, kakšna je cena, so bili presenečeni ------ 2 -im dov. (í ȋ) 1. izprašati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve: zaslišati obdolženca, pričo, stranko; zaslišati koga o čem / zaslišati pod prisego 2. strogo in natančno izprašati koga z namenom ugotoviti resnico: ujetnika je zaslišal oficir / ekspr. žena ga je zaslišala, kje je toliko časa hodil zaslíšan -a -o: biti zaslišan; zaslišane priče; sam.: izpoved zaslišanega

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • hudodélec — lca m (ẹ̑) storilec kaznivega dejanja, zločinec: prijeti, zaslišati hudodelca; umrli je bil žrtev patološkega hudodelca; zahrbten, zakrknjen hudodelec / šalj. zasačil je mladega hudodelca, ki je plezal na jablano ♦ jur. album hudodelcev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izprášati — tudi izprašáti am tudi sprášati tudi sprašáti am dov., tudi izprášala tudi sprášala (á á á) 1. z vpraševanjem poizvedeti: izprašal je sina, kod je hodil; natančno, temeljito so ga izprašali o vsem; star. izprašati po novicah povprašati ∙ ekspr.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izvéden — a o prid. (ẹ̑) 1. navadno v povedni rabi ki kako stroko, dejavnost dobro obvlada: izveden geometer; izveden v državniških zadevah; on je temeljito izveden v ruski književnosti / zaslišati izvedeno pričo pričo s strokovnim znanjem 2. star.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jávskanje — a s (ȃ) glagolnik od javskati: zaslišati javskanje / pritajeno javskanje psa …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • láj — a m (ȃ) knjiž., redko lajanje, lajež: zaslišati laj; pasji laj …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • napeljeválec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) jur. kdor koga naklepno napelje h kaznivemu dejanju: zaslišati napeljevalca …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • navzóčnost — i ž (ọ) dejstvo, da je kdo navzoč: učiteljeva navzočnost jih je motila; ugotoviti navzočnost na seji; duhovna, materialna navzočnost / zaslišati obdolženca ob navzočnosti priče / publ. čuti se vojaška navzočnost velesil na tem področju /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nemúdoma — prisl. (ȗ) izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: nemudoma se lotiti dela, poslati poročilo; moram nemudoma odpotovati; obtoženca je treba nemudoma zaslišati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obdolžênec — nca [u̯ž] m (é) kdor je obdolžen: pogovoril se je z malim obdolžencem zaradi razbite šipe // jur. oseba, proti kateri teče preiskava ali proti kateri je vložena obtožnica, obtožni predlog ali zasebna tožba: zagotoviti obdolžencu obrambo;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pekèt — éta m (ȅ ẹ) peketanje: zaslišati konjski peket / peket konjskih kopit …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”