- napeljeválec
- -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) jur. kdor koga naklepno napelje h kaznivemu dejanju: zaslišati napeljevalca
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nasnovátelj — a m (ȃ) knjiž., redko kdor koga naklepno napelje h kaznivemu dejanju; napeljevalec … Slovar slovenskega knjižnega jezika